Na zobeh se ob robu dlesni kopičijo bakterije, ki se nahajajo v mehkih zobnih oblogah. Bakterije s svojimi strupi in encimi povzročajo vnetje.
Dlesen se na vnetje odzove enako, kot vsa telesna tkiva, nabrekne, pordi in zakrvavi. Slednje je tisto, kar najpogosteje opazimo pri umivanju zob.
Večina ljudi krvavitev v ustni votlini ne jemlje dovolj resno. Navadno krvavitve ne spremlja bolečina. Temu posledično je bolnikov s prizadetostjo obzobnih tkiv vedno več, bolezen pa tudi hitro napreduje.
Bolezen zdravimo z odstranitvijo povzročitelja, trdih in mehkih zobnih oblog ter temeljito ustno higieno.
b. KRVAVITEV DLESNI
Kakršnokoli krvavitev je znak vnetja dlesni. Na zobeh se ob robu dlesni kopičijo bakterije, ki se nahajajo v mehkih zobnih oblogah. Bakterije s svojimi strupi in encimi povzročajo vnetje. . Dlesen se na vnetje odzove enako, kot vsa telesna tkiva, nabrekne, pordi in zakrvavi.
Bolezen se zdravi z odstranitvijo trdih in mehkih oblog ter redno in skrbno ustno higieno.
c. SLAB ZADAH
Slab zadah je lahko eden znakov vnetja obzobnih tkiv ali zobne gnilobe. Odstraniti je potrebno povzročitelje vnetji, sledi pa ustrezna ustna higiena.
d. MAJAVOST ZOB
Majavost zob je faza pred izpadanjem. Gre za parodontalno obolenje obzobnih tkiv, kjer so obzobni žepki tako globoki, da dlesen odstopi od zoba in korenin. Obzobni žepki so posledica nabiranja trdih zobnih oblog sprva nad dlesijo in nato pod.
Bolezen se zdravi z t.i. luščenjem in glajenjem korenin, odstranitvijo oblog pod dlesnijo in glede na dejstvo majavosti, kar kaže na izrazito slabo stanje, s parodontološko operacijo.
e. AFTE
Ponavljajoče se razjede ali afte so najpogostejša bolezen ustne sluznice, saj se pojavljajo kar pri petini ljudi. Prvič se lahko pojavijo že v otroštvu ali puberteti in se nato ponavljajo v različno dolgih obdobjih, a z leti vse manj. Afta je boleča plitva sivo-rumena razjeda na ustni sluznici (mehurček pod ustnicami, na licu, na jeziku in pod njem), obdana z rdečim robom. Velike afte (večje od 1 cm) lahko ostanejo mesec dni, majhne (manjše od 1 cm) pa se običajno celijo manj kakor 10 dni. Včasih se lahko pojavi tudi po več aft skupaj.
Njihov nastanek povezujemo s pomanjkanjem železa, folne kisline in vitamina B12, z boleznimi prebavil, hormonskimi spremembami, stresom, poškodbami sluznice ter padcem odpornosti. Ker osnovnega vzroka za nastanek aft ne poznamo, lahko zdravimo le njihove posledice: bolečine lajšamo z lokalnimi anestetiki. S spiranjem z ustnimi vodami, ki vsebujejo klorheksidin, pa varujemo pred ponovno okužbo in pospešujemo celjenje razjede. Pri hujših oblikah uporabljamo tudi dodatna zdravila (kortikosteroidi).
